1. Udeležence povabite, naj vstanejo.

2. Udeležence vprašajte, kako se počutijo, in jih povabite, da to občutje (npr. “utrujeni”, “radovedni”, “prestrašeni”, “zmedeni”) izrazijo s svojim telesom, kot da bi bili kip v muzeju in zamrznjeni v konkretnem položaju.

3. Udeležencem razložite, da lahko s pomočjo različnih gibov in telesnih položajev izražajo svoja čustva. Če jim je tako lažje, lahko zaprejo oči.

Opazovanje in povezovanje:

4. Ko vsi udeleženci postanejo kipi, jih povabite, naj si vzamejo minuto časa in opazujejo svoj kip in kipe drugih. Spodbudite jih, naj se počasi približajo kipu iz kakršnega koli razloga (položaj je podoben, občutek se zdi enak itd.). Če udeleženec ali udeleženci stojijo sami, jih povabite, da se zberejo in sami oblikujejo skupino.

Skupinski zvok in gibanje:

1. Udeležence razporedite v skupine glede na kipe, s katerimi se strinjajo.

2. Razložite, da boste šli skozi vsako skupino in po odštevanju (npr. 3-2-1) bo vsak udeleženec v skupini dal glasovni zvok, ki predstavlja njegova čustva, in ga nekajkrat ponovil hkrati z ostalimi člani skupine. Nato vsak udeleženec doda gib brez zvoka in tudi to nekajkrat sočasno ponovi.

3. Skupina mora ponoviti zvok in gibanje, pri čemer mora začeti s prvotnega položaja (kip vsakega udeleženca) in se vrniti k gibanju in zvoku, kot da bi bili stroj, to ponavljajo v zanki.

4. Enako naredite z vsemi skupinami po vrsti in povabite preostale udeležence, da medtem pozorno opazujejo.

5. Ko s skupino zaključite aktivnost, se pogovorite o tem, kaj so udeleženci čutili v svojih skupinah in med nastopom, ter druge udeležence povprašajte za mnenje o izraženih čustvih.