1. V sobi postavite oder za gledališko vajo.

2. Igranje na prizorišču: izberite dva udeleženca iz skupine, ki bosta odigrala gledališki prizor. Kot moderator lahko tudi sami odigrate te vloge (v primeru, da sta dva moderatorja). Ena oseba odigra vlogo starejše gospe, ki pride na pregled k zdravniku, kjer izve, da operacija kolka zaradi njene starosti ne bo izvedena in da je edina možnost, da jo plača (zunaj javnega zdravstvenega sistema), česar pa si ne more privoščiti. Z namišljenim zdravnikom, ki ga ni na odru, se pogovarja o tem, da se počuti mlado, da je še vedno pripravljena početi veliko stvari in da bo odsotnost operacije močno vplivala na njeno življenje. Zdravnikov odgovor je v skladu s protokolom – starejšim osebam od 70 let, te operacije ne morejo opraviti.

3. Empatična refleksija: po končanem prizoru povabite vse udeležence, da razmislijo o tem, kaj bi v tistem trenutku občutila starejša gospa v prizoru. Prosite jih, naj razmišljajo o konkretnih občutkih (npr.: “razočarani”, “brezupni”, “žalostni”, “besni”).

4. Nato povabite nekaj udeležencev (do 5 oseb), da stopijo na oder in predstavijo te občutke z gibom in zvokom. Obkrožijo naj glavnega junaka in izvajajo ta gib in zvok s ponavljanjem, v zanki.

5. Na prizorišče vpeljite nove like iz skupine. Udeleženec odigra vlogo zdravnika z gibom in zvokom, ki predstavlja zdravnikova čustva v situaciji.

6. Še naprej uvajajte nove like, ki bodo predstavljali zdravnikova čustva.

7. Udeležence spodbudite, naj razmislijo o tem, kako lahko starejša oseba v prizoru fizično in čustveno doseže in se dotakne brezčutnega zdravnika. Razmislijo naj o ustvarjalnih in empatičnih načinih za premostitev vrzeli med likoma.

Aktivnost se zaključi, ko menite, da ste zbrali informacije o tem, kako se ljudje počutijo v teh situacijah in kaj je mogoče storiti, da se razmere spremenijo.