1. Udeležence prosite, naj začnejo hoditi po prostoru. In jim povejte, da jim na začetku ni treba biti pozorni na druge, le toliko, da se izognejo trčenju. Prisluhnejo lahko svojemu telesu in občutkom pri gibanju. Nato naj se začnejo bolj zavedati drugih, ki se gibljejo v prostoru.

2. Udeležence prosite, naj se zavedajo gibanja v prostoru, in če opazijo, da se nekdo ustavlja, naj se ustavijo (kot moderator lahko najprej rečete “ustavi”, da udeležence spodbudite, naj se poskusijo ustaviti). Povejte jim: “Ko se nekdo spet začne premikati, se začnite premikati tudi vi. Še nekaj časa se tako gibajmo in ustavljajmo. ”

3. Povejte, da bo ta del nekoliko bolj zahteven. Po vsakem postanku morajo člani skupine čim bolj sočasno ploskati z rokami (en plosk!). Naj nekaj časa vadijo tudi to.

4. Če se skupina dobro vključi v aktivnost in ohranja intenzivnost svojih dejanj, lahko težavnost še povečate tako, da po ustavitvi dodate še topotanje po tleh in/ali praskanje s prsti.
Tej aktivnosti lahko dodate še eno različico:
1. Udeležencem razložite, da bodo izmenično izbirali gibanje po lastni izbiri in da bodo drugi zrcalno posnemali njihovo gibanje. Poudarite, da je to priložnost, da prisluhnejo svojemu telesu in izberejo gib, ki jim v danem trenutku ustreza.
2. Ko se prvi udeleženec začne gibati, ga drugi v krogu zrcalno spremljajo. Udeležence spodbudite, naj bodo pozorni na podrobnosti in odtenke gibanja ter poskušajo slediti gibanju.
3. Prvi udeleženec “preda” gibanje drugemu udeležencu na svoji levi strani. Aktivnost se nadaljuje, dokler vsi ne vodijo gibanja.